Delovanje očesa
Naše oko je optično čudo, podobno miniaturni video kameri. Leži v očesni votlini, obdani s sinusi. Z možgani je povezano preko optičnega živca. Plava v maščobni ovojnici. V smer pogleda ga usmerja šest mišic obračalk.
Slika iz narave, ki je od očesa oddaljena več kot 6m, se praviloma izostri na rumeni pegi oz. makuli mrežnice. Razdalja med točko na roženici, od katere žarki v oko vstopajo, in točko na mrežnici, kjer se žarki izostrijo, normalno znaša od 22 do 24 mm. Torej ima naše oko sistem leč z dioptrijsko vrednostjo več kot 60 dioptrij!

Slika gledanega predmeta v obliki svetlobnega dražljaja potuje skozi sistem leč in se zbere v rumeni pegi mrežnice, kjer ga čutnice za svetlobo in barve pretvorijo v električni dražljaj. Ta potuje po očesnem živcu v jedra in naprej v vidni center, kjer se pretvori v vidni vtis, ki ga nato možgani pretvorijo v vidno zaznavo.
Roženica na zunanjem delu očesa in leča v notranjosti očesa svetlobni val usmerita na mrežnico. Njegovo potovanje skozi oko je podobno tistemu v kameri, kjer se snop svetlobe preslika skozi sistem leč na film.
Usmerjanje (ang. bending) in osredotočanje (ang. focusing) svetlobnih dražljajev se imenuje refrakcija. V večini primerov oblika očesnega zrkla in roženice nista usklajeni, zato je slika na mrežnici popačena. Nezadostna sposobnost osredotočanja (ang. focusing power) očesa se imenuje refrakcijska napaka. Poznamo tri glavne vrste refrakcijskih napak: miopija, hiperopija in astigmatizem.
Roženica je, podobno kot objektiv na kameri, zbiralno - razpršilna leča premera 12 mm in debeline 0.5 mm. Ima dioptrijsko vrednost več kot 40 dioptrij. Slednja se lahko spremeni zaradi nepravilnosti na očesu, kot v primeru spremembe zakrivljenosti površine roženice, motnjav ali oteklin itd.
Očesna leča, ki je 4 mm za roženico, je vpeta s posebnimi nitkami in lahko spreminja obliko oz.zakrivljenost. Ima dioptrijsko vrednost cca 20 dioptrij. V rani mladosti se dioptrija leče lahko poveča za 10 dioptrij a z leti peša tako, da v srednjih letih dosega do 2 dioptriji. Zato po 40 letu starosti rabimo očala za branje . Ta pojav imenujemo akomodacija ali prilagajanje gledanja na bližino. Sposobnost akomodacije leča postopoma izgubi do 70. leta starosti.

Pošlji prijatelju
Natisni
Na vrh