Motnje vida

Motnja vida je napaka v očesnih lečah, ki ne zberejo slikovnega vala v rumeni pegi mrežnice temveč pred  ali za njo. Očesne leče so : solzni film, roženica , prekatna vodica, očesna leča in  steklovina.

Normalno slika iz okolice v obliki svetlobnega dražljaja oz. snopa svetlobe potuje skozi sistem leč, in sicer roženico, prednjo očesno sobico, lečo in steklovino. Dražljaj se zbere v rumeni pegi mrežnice. Čutnice za svetlobo in barve v mrežnici pretvorijo svetlobni dražljaj v električnega. Ta potuje po očesnem živcu (optikusu) v možganska jedra in naprej v vidni center. Pretvori se v vidni vtis, ki ga nato naši možgani pretvorijo v vidno zaznavo. Mimogrede, skozi oko prihaja več kot 80 % vseh zaznav iz okolice.

Večina otrok se rodi daljnovidnih, kar pomeni, da je njihovo očesno zrklo v vzdolžni osi premajhno oz. je premajhna dioptrijska vrednost očesnih medijev. Z rastjo otroka se oko veča in dioptrija se normalno spreminja. Ta pojav se imenuje emetropizacija ali razvoj normalnovidnosti in pomeni izginjanje dioptrije oz.napake. Rast očesa se ponavadi ustavi v obdobju pubertete.

V primeru, da se rast v določeni (tj. normalni) dimenziji ne ustavi, oko postane za obstoječi sistem leč predolgo. Pojavi se motnja vida ali z drugimi besedami refrakcijska napaka kot kratkovidnost ali myopija ali kratkovidnostni astigmatizem..

Kratkovidnost ali myopia je očesna napaka, pri kateri je pri gledanju v daljavo gorišče dioptričnega aparata pred mrežnico, zaradi česar je mogoče ostro videti le bližnje predmete.

Običajno se pojavi v šolski dobi in se umiri do 30 leta. Redko se pojavi že ob rojstvu in lahko stalno raste do srednjih let dosegajoč vrednosti celo nad 20 dioptrij.

Razlog nastanka kratkovidnosti je običajno pretirana rast očesa v vzdolžni osi, redko pa nenormalne spremembe v zakrivljenosti roženice ali leče, zaradi česar je očesno zrklo predolgo.
Dejavniki, ki povzročajo nastanek kratkovidnosti in pospešujejo njeno rast, so dednost, bolezni in dolgotrajno bližinsko delo ob slabi naravni oz. umetna osvetlitvi.

Motnje vida, ki se imenuje miopija ali kratkovidnost se zdravi s predpison in nošnjo razpršilne (minus) leče v očalih  ali kontaktne leče, ki gorišče slike pomakne na mrežnico in tako predmete v daljavi izostri. Namreč, dioptrija kratkovidnega očesa je negativna, saj se vpadni žarki na lečo zberejo v gorišču pred mrežnico, zato oko uspe sliko izostriti le na blizu. Razpršilna leča pa je lahko sferna ali cilindična, odvisno od oblike očesne leče. Ko se rast dioptrije ustavi , je čas za operacijo, če so ustrezni pogoji.
Težave so v obliki nejasnega vida na daljavo, slabše ostrine ponoči, stiskanja oz.pripiranja vek, povečanja zrkla,
povečane nevarnosti za odstop mrežnice in druge.

Hyperopia - hypermetropia oz. pogovorno daljnovidnost - je očesna napaka, pri kateri je pri gledanju v daljavo gorišče dioptričnega aparata za mrežnico, zaradi česar je mogoče oddaljene predmete videti ostro le z akomodacijo. Daljnovidnost je prisotna že ob rojstvu in se z leti zmanjšuje.Povezana je lahko s škiljenjem in slabovidnostjo enega očesa.

Razlog nastanka daljnovidnosti je premajhno očesno zrklo v vzdolžni osi oz. premajhna dioptrijska vrednost očesnih medijev, ki povzroči, da se slika gledanega predmeta virtualno izostri za mrežnico. Posledično oko ne more izostriti bližnjih predmetov, v skrajnem primeru niti oddaljenih. Namreč, pri približevanju predmeta očesu mora oko znatno povečati napetost, da ohrani sliko na mrežnici. V primeru, da je moč roženice in leče za prilagajanje oz. akomodacijo nezadostna, kot pri hyperopiji, je vid nejasen oz. meglen.

Ljudje s hiperopijo se pogosto soočajo z naslednjimi težavami: utrujene oči, solzenje in glavobol pri natančnem gledanju, meglenje slike itd.

Zdravljenje poteka z očali z plus (zbiralno) dioptrijo ali s kontaktnimi lečami. Korekcijske leče za daljnovidno oko so zbiralne ali konveksne in imajo pozitivno dioptrijsko vrednost. Z ustrezno dioptrijo se svetlobni dražljaji zberejo na mrežnici. S pomočjo operacije  z excimer laserjem ali z implantacijo pa se lahko moteča dioptrija deloma ali v celoti odpravi.

Posebna oblika dajnovidnosti je presbiopija ali starovidnost, ki se pojavi po 40. letu starosti, svoj vrh pa doseže okrog 70 leta starosti z dodatkom do plus tri dioptrije. Ljudje s presbiopijo rabijo dodatno plus dioptrijo pri gledanju na blizu , ker se s staranjem akomodacijska oz. prilagoditvena sposobnost očesa za gledanje na blizu zmanjša.
 

Astigmatizem je posebna oblika očesne napake, pri kateri so lomne površine očesa v različnih meridianih neenako ukrivljene. Posledično se vpadni žarki predmeta iz okolice na poti skozi optične medije ne lomijo pravilno.
Del slike se izostri na mrežnici, del pa pred ali virtuelno za mrežnico, kar povzroča neoster vid in zamenjevanje podobnih oblik (npr. števili 9 in 6, črki a ali e). Na astigmatizem se lahko navadimo oz. s povečano napetostjo vek izboljšamo ostrino. Astigmatizem je lahko kratkovidnostni, daljnovidnostni in mešan. Motnjo odpravimo s cilindrično lečo, ki lomi svetlobo le v eni osi in izostri megleni del slike na mrežnici.